Polinevropatija - Opis in zdravljenje

Se vam znižuje ali izginja občutljivost v udih? Če imate polinevropatijo, lahko občutite tudi mravljinčenje, bolečine ali pekoč občutek. Lahko ste negotovi pri hoji, imate oslabele mišice in mišične krče ter številne druge simptome. Naslednji značilni znak te neprijetne bolezni je morebitno upadanje mišične mase na okončinah.

Opozorilo:
Ne uporabljajte tega ali kateregakoli drugega članka na spletu za postavljanje diagnoze. Pravilno diagnozo lahko vedno postavi samo zdravnik. Ne odlašajte z obiskom zdravnika in začnite reševati svoje zdravstveno stanje pravočasno.

Se želite znebiti bolečin in vnetij?
Sedaj obstaja možnost brezplačnega preizkusa 3D magnetne terapije Biomag.
Preizkusi brezplačno >>
Polinevropatija - Opis in zdravljenje
Slika : Polinevropatija

Opis polinevropatije in vzroki za nastanek

Polinevropatijo sestavlja raznolika skupina okvar perifernih živcev. Večinoma gre za več sistemskih težav, ki nastajajo z delovanjem različnih notranjih in zunanjih vplivov.

Najpogostejše polinevropatije so:

  • akutna in kronična vnetna demielinizacijska polinevropatija,
  • polinevropatija pri revmatoidnem artritisu,
  • diabetična nevropatija (pri sladkornih bolnikih z okvarami živčno-žilnega sistema),
  • alkoholna polinevropatija,
  • polinevropatija pri lymski boreliozi z bolečimi simptomi v gibalnem aparatu,
  • toksične polinevropatije – npr. po zastrupitvi z benzenom, ogljikovim disulfidom, svincem,
  • polinevropatija po nevrotoksičnih zdravilih 
  • metabolične in nutricijske polinevropatije – npr. hipotiroza, malnutricija

Pri sumu na polinevropatijo zdravnik izvede splošen pregled, preiskavo s pomočjo elekromiografije (EMG), laboratorijsko preiskavo in včasih tudi biopsijo živca ali mišice.

Vzrok za polinevropatijo kljub temu v 20–30 % primerov ni ugotovljen niti v specializiranih klinikah.

Zdravljenje polinevropatije – znebite se težav

Polinevropatije predstavljajo bolezen celega sistema perifernih živcev, torej senzitivnih, senzoričnih, motoričnih in vegetativnih vlaken, čeprav njihova prizadetost ni povsod povsem enaka.

Zato so tudi simptomi polinevropatije različni: parestezija in disestezija, hipestezija, nevropatska bolečina, tresenje, trzanje, mišični krči, pareze, utrujenost, mišična atrofija, težave z ohranjanjem ravnotežja in drugo.

 Zdravljenje polinevropatije temelji predvsem na obravnavi bolezni, ki je privedla do njenega nastanka – na primer prekinitev toksične izpostavljenosti, dopolnitev manjkajočih vitaminov in drugo.

Zdravljenje diabetične polinevropatije temelji na ohranjanju glikemije v normalnih vrednosti. Primerna prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje ravni glikemije pod nadzorom in omejitev nadaljnje poškodbe živcev.

Za zatiranje bolečin in drugih simptomov se uporabljajo protibolečinska zdravila, antidepresivi in drugo.

Poudarek je na preventivi nastanka defekta na spodnji okončini.

  • Antidepresivi – zdravila za blaženje znakov klinične depresije.
  • Defekt na spodnji okončini – poškodba spodnje okončine na osnovi sistemske bolezni, praviloma z razvojem drobne poškodbe, na osnovi ishemije uda nastaja destrukcija tkiva, infekcija ali razjeda.
  • Elekromiografija (EMG) – preiskava električnih biosignalov skeletnih mišic.
  • Glikemija – raven krvnega sladkorja.

Za preprečevanje upada mišične mase in drugih tkiv se izvaja medicinska rehabilitacija – predvsem vaje za izboljšanje stabilnosti, vaje finih gibov rok in drugo.

Simptomatično zdravljenje polinevropatije temelji predvsem na prizadevanju za ublažitev nevropatske bolečine in avtonomnih znakov, ki pestijo veliko pacientov.  Uporabljajo se predvsem: nesteroidni antirevmatiki (antiflogistiki), za zdravljenje močnih bolečin pa opiati;

V okviru rehabilitacije nekaterih simptomov polinevropatije ima pomembno mesto nizkofrekvenčna pulzna magnetna terapija, ki deluje točno na tiste simptome, ki najbolj pestijo paciente. Na pacienta ima terapija protibolečinski in celilni učinek s podporo regeneracije in protivnetnih učinkov.  Lajša bolečino, blaži simptome vnetja, izboljšuje metabolične pogoje tkiva ter prinaša splošno olajšanje.

Njena prednost je možnost individualne domače uporabe, ki pacientu omogoča, da intenzivno rehabilitacijsko zdravljenje nadaljuje tudi izven zdravstvene ustanove.

Prednost je tudi možnost pravočasnega začetka zdravljenja ob začetkih težav ter možnost dolgotrajnih dnevnih vzdrževalnih terapij.